ISLANDIJA by Branko Pajer © 2010
ISLANDIJA
otok »LEDU IN OGNJA«
ISLANDIJA je pozabljena dežela na severu Evrope tik pod polarnim krogom. Islandija je otok, kjer potomci nekdanjih vikingov živijo v simbiozi z neskončno surovo divjino, v kateri najdemo večni sneg, največje ledenike in največje slapove v Evropi, polja rdeče lave, tople vrelce, številne gejzire in narodne parke. Nedotaknjena narava, prebičana od severnih vetrov, nam ponudi na ogled neskončne tundre, dolge zelene doline s klifi, geotermalne pojave in arktično morje s kiti.
Nobelov nagrajenec Halldor Laxnes je Islandijo opisal z besedami:
»Kjer se ledeniki stegujejo proti nebu, pokrajina neha biti od tega sveta in postane del nebes; tam ni več žalosti in zato tudi veselje ni več nujno potrebno, samo lepota vlada, večja od vseh pričakovanj.«
OSNOVNI
PODATKI ISLANDIJA
URADNO IME |
Lýðveldið Ísland - Republika Islandija |
UREDITEV |
predsedniška republika |
GLAVNO MESTO |
|
VELIKOST DRŽAVE |
103.125 km² (5 krat večja od Slovenije) |
ŠTEVILO PREBIVALSTVA |
330.000 |
DENARNA ENOTA |
|
JEZIK |
islandščina |
VERA |
evangeličani 91 %, protestantje 4 %, kristjani 1%, ostali 4% |
ČASOVNI PASOVI |
UTC+0; Poletni čas: Slovenija 12:00 = Islandija 10:00 Zimski čas: Slovenija 12:00 = Islandija 11:00 |
MEDNARODNA OZNAKA: |
IS |
VRHNJA INTERNETNA DOMENA |
.is |
MEDNARODNA KLICNA KODA |
+354 |
ELEKTRIČNA NAPETOST |
230V/50Hz, adapter ni potreben |
NAJVIŠJI VRH |
Hvannadalshnúkur (2.119 m) |
NAJDALJŠA REKA |
Thjórsá – Pjorsa 241 km |
NAJVIŠJI SLAP |
Glymur 190m |
NAJVEČJI LEDENIK |
Vatnajokull 8.300 km2 |
DOLŽINA OBALE |
4.970 km |
SPLETNA STRAN – TURIZEM |
Islandijo je odkril Viking Gardar Svavarsson, ki je leta 870 prezimoval v mestu Husavik v severni Islandiji in ga poimenoval po sebi Garðarsholmur (Gardarsholm). Islandija je, do naselitve Norvežanov in Keltov (Škoti in Irci) v poznem 9. in začetku 10. stoletja, ostala eden večjih nenaseljenih otokov. Z Islandije izhaja najstarejši parlament na svetu, Althing www.althingi.is/ekysag , ki je bil ustanovljen leta 930. Po nekaterih virih so bili prvi naseljenci otoka irski menihi, a za to ni arheoloških dokazov.
Naseljevanje
Islandije
Zgodovinski mejniki:
Je najredkeje naseljena evropska država, saj ima gostoto le 2,7 prebivalca na km². Poseljenih je 20% otoka, največ prebivalcev pa živi v Reykjaviku in okolici (200.000). Islandija ima najvišjo rodnost, 16,0‰, v Evropi. Po narodni pripadnosti je prebivalstvo Islandije zelo homogeno, saj tu živi kar 96% Islandcev, ostalo so Danci in Američani. Po verski sestavi je 91% evangeličanov (uradna državna cerkev), 4% protestantov in 1% katoličanov.
Na Isladiji govorijo islandščino. Sporazumete se lahko tudi z angleščino oz. nemščino. Neredko se isto ime mesta, zaradi naglaševanja, sliši in razume popolnoma drugače.
Nekatera pravila črkovanja:
Á,á = Au, au;
Æ,æ = Aj, aj;
au = eu (kot nemški äu);
É, é =je
ei, ej, ey = ej; ij
I,i , Y,y = kratko nezveneči i (kot iskra);
Í,í , Ý,ý = dolg izraziti i (kot marina);
O,o = kratki vdihnjeni o (kot mobitel);
Ó,ó = dolgi polni o (kot odprto);
Ö,ö = e (kot nemški ö);
U,u = i (kot nemški ü);
Ú,ú = u;
Đ,ð = zveneči d; (kot angleški zveneči This);
ll = dl (kot štrudl);
dj = dž
hv =kv
Þ,þ = nezveneči t (kot angleško nezveneči Thin)
Islandščina je severnogermanski jezik, ki se je od časov naselitve, leta 900, zelo malo spreminjal. Tujke niso zaželjene v njihovem jeziku. Posebnost islandščine je v tem, da besede opisujejo: npr. besedo »ključ« opišejo kot sredstvo, s katerim se odklenejo vrata. Beseda ključ vsebuje 52 črk in ko jo znaš izgovoriti, lahko začneš upati, da se boš kdaj naučil ta najstarejši evropski jezik.
Islandija je otoška država v severnem Atlantskem oceanu. Leži med Grenlandijo in Veliko Britanijo, severozahodno od Ferskih otokov.
Islandija
v mescu Juliju in Januarju
Geološko je Islandije še vedno nestabilna, saj se Evrazijska in Severnoameriška plošča še vedno razmikata. V smeri SV - JZ poteka prek Islandije niz razpok, ob katerih so številni ognjeniški stožci in lavni tokovi. Polovico površja Islandije zavzemajo bazaltne planote, druga polovica pa je iz tefre, prhkih ognjeniških izmečkov.
Modra: slapovi Rdeča vrelci
INFO: Gejzirje
srečamo tudi drugod po svetu, ime pa so dobili prav po gejzirju na Islandiji -
Geysir.
Obala je dolga 5.000 km, sestavljajo pa jo večinoma fjordi (severna in zahodna obala) ter prodne ravnice (sanderji), ki so nastale zaradi rek, ki tečejo izpod ledenikov.
Na Islandiji je tudi pet ledenikov, ki so večinoma platojski in pokrivajo več kot enajst odstotkov (11.800 km2) površja, led pa je na nekaterih mestih debel tudi do 1000 m. Največji ledenik se imenuje Vatnajökull, ki pokriva okrog 8.300 km2, kar je celo več, kot pokrivajo vsi ledeniki v ostali Evropi. Tako ni čudno, da se je Islandije prijelo ime »otok ledu in ognja«.
Ledeniki
Najvišji vrh Islandije je Hvannadalshnúkur, visok 2.119 m. Reke se iz osredja radialno raztekajo na vse strani. Imajo velik strmec in ledeniški rečni režim. Najdaljša reka je Thjórsá.
INFO: Islandija leži ob severnem polarnem krogu in lahko poleti spremljamo polnočno sonce, ki ne zaide. Otok Grímsey (66°34′N 18°1′W) leži točno na polarnem krogu.
Polnočno
sonce nad morjem
POHVALNO: Ogled vseh
naravnih znamenitosti je brezplačen. Le te so označene na info tablah, ki jih
srečamo na počivališčih po celotni Islandiji.
INFO: Islandija ima
ogromno pohodniških poti, ki so dobro označene.
NASVET: Za opazovanje
ptic in narave, vzemite s seboj daljnogled, fotografi pa velike »kanone«.
Islandija ima tipično oceansko klimo, pozimi ni posebno mrzlo, poleti pa ne toplo. Povprečne temperature na jugu in zahodu so okoli 10 °C v juniju, na vzhodu in severo-vzhodu pa 15-18°C v avgustu. Na JZ pade letno od 800 do 2000 mm padavin, na S pa od 400 do 700 mm. Seveda je jug otoka toplejši od severnega. Tipična je zelo hitra sprememba vremena in viharni JZ vetrovi, ki lahko povzročijo sneženje v notranjosti tudi poleti. Dnevne poletne temperature se gibljejo med 5 °C ponoči, do največ 25 °C podnevi. Islandija leži v mejnem območju hladnih arktičnih zračnih gmot in zmerno toplih zračnih tokov. Zalivski tok obkroža Islandijo v smeri urinega kazalca in ima zelo velik vpliv na podnebje, saj bi bil otok brez njega komaj naseljiv. Sonce in dež se zelo hitro menjata na nebu.
Najboljši čas za obisk je poleti (julij-avgust).
Časovna perioda: 15.07 - 05.08 (12 letno povprečje)
Povprečna
Max temperatura (Dan) |
13 °C / 17 °C |
Povprečna
Min Temperatura (Noč) |
11 °C / 13 °C |
Najvišja
temperatura |
25 °C |
Najnižja
temperatura |
7 °C |
Povprečna
moč vetra |
13
km/h |
MESEC |
Jan |
Feb |
Mar |
Apr |
Maj |
Jun |
Jul |
Avg |
Sep |
Okt |
Nov |
Dec |
max. Temperatura (°C ) |
2 |
3 |
4 |
6 |
10 |
12 |
14 |
14 |
11 |
7 |
4 |
2 |
min. Temperatura (°C) |
-2 |
-2 |
-1 |
1 |
4 |
7 |
9 |
8 |
6 |
3 |
0 |
-2 |
Padavine (Dnevi) |
20 |
17 |
19 |
18 |
16 |
15 |
15 |
16 |
19 |
21 |
18 |
20 |
POMEMBNO: Značilne so
hitre spremembe vremena. Oblecite se v topla in nepremočljiva oblačila.
**Prikaz je omejen na 1/3 dokumenta**
**Vsa potovanja so zbrana na zgoščenki, ki jo lahko dobite pri nama. Zgoščenka vsebuje poleg osnovnih informacij o deželah, še podrobne plane poti z glavnimi znamenitostmi, potovalne načrte, GPS točke krajev, znamenitosti, spanja in rute za GARMIN aparate. |
Vsem želiva še veliko vetra v laseh in SREČNO!
Lord & Lady
ŽIVLJENJE TAKO HITRO TEČE, DA IZGUBI TISTI, KI NIČ NE REČE!
ALL
RIGHTS RESERVED Copyright © LORD&LADY VSE
PRAVICE PRIDRŽANE